Zgodba o Me to You Medvedku - Medvedku z Modrim Noskom
Siv medvedek z modrim noskom ....
Pred mnogimi leti so ljudje v neki majhni vasici zapustili staro hišo in zavrgli vse stvari, ki so v hiši nekoč dajale toploto in udobje ....... in tako je mali medvedek ležal dolgo, dolgo časa, ko je nekega mrzlega zimskega dne pričelo nekaj padati z neba ... veliko majhnih snežink.
Majhnemu medvedku je postalo zelo hladno, tako hladno, da se je njego
v nosek obarval modro ... in njegov rjavi kožušček posivel.
Zima je prenehala kazati svoje zobe in zopet je postalo topleje; napočila je pomlad. Nekega čudovitega pomladnega dne se je majhna deklica igrala v bližini te stare, propradajoče hiše, in je med vso tisto ropotijo našla majhnega sivega medvedka.
Še nikoli ni videla tako prikupnega medvedka.
"Siv medvedek ... z modrim noskom", je pomislila deklica, "kako nenavadno!"
Kakor hitro so jo nesle majcene noge, je stekla domov, k svoji babici in jo prosila, naj zašije kožušček na številnih raztrganih mestih.
Napeto je opazovala, kako je babica krpala številne luknjice. Četudi je bil sedaj medvedkov kožušček pokrit s krpicami, se je deklici zdel še vedno zelo ljubek ...
Imela ga je rada bolj kot vse drugo na svetu, svojega majhnega, sivega ... medvedka z modrim noskom ...
Tako kot se je zgodilo malemu medvedku, se dogaja tudi nam, v resničnem svetu, saj marsikdo kar odvrže prijateljstvo, drugi spet ljubezen, in vsaka taka zgodba nima vedno srečnega konca, nima vsak sreče, da ga "najde majhna deklica" in ga stisne k svojemu srcu ... v naših srcih, tistih zapuščenih, osamljenih, pa ostanejo neozdravljive praznine, nezaceljene rane, ki se ne dajo zakrpati tako kot pri medvedku.
Zato, preden uničimo prijateljstvo, preden zavržemo ljubezen, pomislimo na to, kaj bomo s tem povzročili drugemu, in kako bi se sami počutili, če bi se nam to zgodilo ... prijateljstvo je lahko takoooooo lepo, tako edinstveno, tako prisrčno kot mali "me to you", ki ga tako radi podarimo dragi osebi, posebnemu prijatelju ...*
